Začetek Kronika

Kronika

50 LET RD RADGONA
OD  1959 — 2009

imenovanje_kurnika
Kurnik_1
 
Pomurska ribarska zadruga leta1951
 
Obvestilo za imenovanje svojega pooblaščenca
 
Kurnik Jožeta
 
 
 
 
 
 
zapisnik_zadruge
 
X. Zapisnik UO Pomurske ribarske zadruge 11.3.1951

Konstituiranje odbora
Določitev rajonov,pet levi in pet desni breg Mure,Ščavnica na dva rajona in Ledava celi tok na en rajon.
Cena za en rajan in eno stran Mure znaša za križak brez ladje 1.000 din za trnek pa 500 din
Za okraj G. Radgona se določi cena za en breg za en rajon za križak brez ladje 500 din,za trnjkarje pa 250 din
 statut_zadruge
 
 
 
Prvi Statut Pomursko Ribarske zadruge v Ljutomeru
Uvod pravilnika : Beseda tovarišem – članom PRZ
Cilj – da združi in poveže vse one,ki se zanimajo za ribarstvo.
Načrt – da se odlovi letno le toliko rib in rakov kolikor bo znašal letni prirast.
Zavest – da se športno ribištvo nikoli ne meri po množini plena,vedno po umetnosti sredstev in njihove vabe,premagovanju težav in prizanesljivosti ljubezni do žive narave.
  
 
ig_rib.drukronika_1
 
Leta 1953 so bila ustanovljena ribiška društva.
Ljutomersko ribiško društvo, je obsegalo celotno Pomurje in pod katero so bili vključeni tudi ribiči radgonskega območja.
Ljutomersko ribiško društvo je ustanovilo sekcijo Radgona, ki je bila prvi zametek sedanje Ribiške družine.
Leta 1954 je bil sprejet zakon o sladkovodnem ribištvu in z njim nastopa družbeno upravljanje s to panogo.
Leta 1958 dobi zakon o sladkovodnem ribištvu dopolnitev, na osnovi katere pride do decentralizacije v ribištvu.
Decembra 1958 ustanovijo ribiči oziroma občani takratne občine Gornja Radgona pripravljalno - organizacijski odbor.
Ta je bil pod vodstvom Staneta Pečarja zelo dejaven in je že januarja 1959 poslal na Okrajni ljudski odbor Murska Sobota prošnjo št. 7/59 za ustanovitev Ribiške družine Radgona, s sedežem v Gornji Radgoni.
V letu 1959 pa izide Odredba o ribiških okoliših. Tako je bilo zakonsko omogočeno, da so se v takratni ljudski republiki Slovenije pričele ustanavljati ribiške družine in zveze.
Zaradi preobsežnega delovnega območja, vedno zahtevnejših nalog in naglega naraščanja članstva, je potreba po drugačnosti organiziranja in sprejem dopolnila k zakonu o sladkovodnem ribištvu, pogojevala odločitev o samostojni Ribiški družini.
 
prosnja_za_ustanovitev_1
prosnja_za_ustanovitev
odloba_ustanovitev_rd

 

Tajništvo za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru je prošnjo ugodno rešilo in z odločbo št. 03/1 - 557/59,
izdano 06.02. 1959 odobrilo ustanovitev Ribiške družine Radgona.

  
kronika_2
 
Na podlagi zahtevane dokumentacije in skrbno pripravljenih pravil, je bila Ribiška družina Radgona dne 19. maja 1959 registrirana pri organu Okrajnega ljudskega sodišča v Murski
Soboti in s tem dnem je tudi pričela delovati.
 
V Ur. listu LR Slovenije, št. 17/59, kjer je v Odredbi o določitvi ribiških okolišev pod št. 2 določen radgonski ribiški okoliš, ki zajema reko Muro od mostu v Cmureku do broda Krog, z vsemi pritoki, rokavi in mrtvicami ter drugimi naravnimi vodami na tej vodni progi ter reka Ščavnica od izvira do mostu v Žihlavi.
 
 
Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti je na podlagi odredbe o ribiških okoliših z odločbo št. 02 - 2112/1 - 59, z dne 19. maja 1959 dodelil Ribiški družini Radgona v upravljanje 199,52 ha vodnih površin - tekočih in stoječih. Od tega na območju občine G. Radgona (z sedanjimi občinami Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici) 172,94 ha in na območju občine Murska Sobota (sedaj občine Tišina, Cankova in M. Sobota) 26,58 ha.
 
Zmazek_Izpit_1961 
 

Prve izpite v  RD Radgona so pripravili leta 1961.
Na sliki drugi predsednik RD Zmazek Viktor in njegovo potrdilo o opravljenem  izpitu.

 
 
 
kronika_3
 

Ob ustanovitvi je imela RD Radgona 68 članov.
Naj omenim še najzaslužnejše člane, ki so sodelovali pri ustanavljanju RD Radgona.
To so bili : Stane Pečar, Ivan Štelcer,Viktor Zmazek, Franc Vodenik, Ivan Kozlovič, Jože Bezjak, Peter Rižnar, Rudi Roškar,
Jože Kurnik, Štefan Matjašec, Matej Šalamun, Franc Rauter, Ernest Pučko in Štefan Ratnik.

 
 
kronika_4
Leta 1976 je bil sprejet novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki je pred ribiške družine postavil mnogo razsežnejše
in odgovornejše naloge, ki so pomenile spremembo vsega dotedanjega v novo. Sedaj se je bilo potrebno prilagoditi  Zakonu o sladkovodnem ribištvu in Zakonu o društvih (Ur.I. SRS št. 37/74)
S sprostitvijo naših voda in enotnim mnenjem, da je sodelovanje ribiških družin z različno geografsko lego,
koristno za vse člane, smo se odločili podpisati sporazum o medsebojnem sodelovanju in razširitvi ribolovnih območij.
 
08. julija 1979 podpisali zgoraj omenjeni sporazum med RD Radgona in :
RD Murska Sobota, RD Mura - Paloma, RD Maribor
Leta 1981 se podpiše sporazumu o sodelovanju med RD Radgona in RD Ruše. Ta sporazum velja še sedaj.
 
Leta 1981 je tedanja skupščina občine Gornja Radgona sklenila sporazum z RD Radgona o dodelitvi radgonskega ribiškega okoliša v upravljanje RD Radgona za nedoločen čas Radgonski ribiški okoliš je razdeljen na sedem revirjev, ki obsegajo cca 223,4 ha :
I. revir reka Mura  134 ha; II. revir Ščavnica 10 ha;III. revir Potoki  5,5 ha; IV. revir Mrtvice 11 ha; V. revir Gramoznice 45 ha; VI. revir jezero Negova   6 ha; VII. revir jezero Blaguš 11,9 ha.
Površina skupaj znaša cca 223,4 ha tekočih in stoječih vod.

Poseben sporazum podpisan med RD Radgona in RD Murska Sobota, dne 01.20.1982 obsega reko Muro v naselju Krog - brod na Muri,od broda Krog po cesti proti naselju Krog do obrambnega nasipa, po prečkanju ceste na nasipu po nasipu do ceste, ki pelje do reke Mure v Satahovce, po tej cesti skozi vas Satahovci do križišča cest Satahovci - Krog - Tišina, od križišča teh cest po poti proti naselju Tišina do odcepa poljske ceste proti Kupšincem, po tej cesti do potoka Dobel, od poljske ceste po potoku Dobel do mostu na Doblu v naselju Rankovci, od mostu na Doblu v Rankovcih po cesti Murska Sobota-Gederovci do mejnega prehoda v Gederovci ­ Kučnica.

1981 leta je bila podana pobuda članov iz TE Tišina, da bi se naj odkupilo zemljišče - izčrpana gramozna jama s pripadajočim zemljiščem in stavbo v Gradišču.
Dne 30.08.1982 pa je bil sprejet naslednji sklep citirano: Pristopi se k podpisu kupoprodajne pogodbe št. 16/82-0 med prodajalcem KOMUNALNO PODJETJE TOZD GRADBENIŠTVO, Murska Sobota in kupcem RD Radgona.
S pridnim in požrtvovalnim delom vseh članov RD se od leta 1982 – 2003 začnejo graditi ribiški domovi RD Radgona, kjer so člani RD pridobili prostore za sestanke, družabna srečanja itd.

Dom_GradieDom_Zg
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Dom Gradišče  1982                                                              Dom Zgornje Konjišče 1985
 
 
Dom_Podgrad_1Dom_Hrastje
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Dom Podgrad  1988                                                                   Dom Hrastje Mota  1990
 
Dom_LisjakovaDom_Jamna
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Dom Lisjakova struga 1993                                                        Dom Jamna 2003
 
kronika_5
 
 
Seveda pa nismo, v vseh teh letih, pozabili čistiti in urejati naših vod in okolice ob njih.
Veliko čiščenje je bilo izpust Negovskega jezera
leta 1984
RD Radgona na rednem občnem zboru dne 05.09.1984 sprejela statut RD Radgona,
ki je bil potrjen z odločbo Skupščine občine Gornja Radgona
 
 
 
Matjaec
Domjan
 
 

Leta 1987 smo bili ponosni na naša tekmovalca,državna prvaka. To sta bila prva prvaka pa ne zadnja,saj so nas do sedaj,naši tekmovalci, še večkrat razveselili z naslovi državnih prvakov.

 
 
 
 
Blagu_izpustBlagu_izpust_2
 

Sanacija Blaguškega jezera leta 1988 je za ribiče pomenila kar veliko dela,saj je bilo potrebno iz blata na dnu jezera preseliti kar veliko rib v druge vode RD

 
 
 
lastomrci_1988
 
 
 
 
Leta 1988 se je pričelo s pripravami za izgradnjo gojitvenega ribnika v Lastomercih. Ribnik je zdaj dograjen in RD letno iz njega izlavlja cca tisoč mladih krapov, ki jih porabi za poribavljanje ribolovnih vod.
 
 
 
 
 
Leta 1992 in 1993 pogin vsega živega v vodi v Lisjakovi strugi. Pogin rib v Plitvici leta 1994 in leta 2007 zabeležimo veliki pogin v Hrastje Moti.
 
pogin_Hrastjepogin_lisjakovapogin_Plitvica 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
V vseh 50. letih delovanja RD Radgona je prispelo veliko prošenj za takšno ali drugačno pomoč,če smo le bili sposobni smo vse prošnje ugodno rešili.
Tako smo leta 1996 in eno leto pozneje 1997, sofinancirali cesto v dolžini 2445 m od Kapuna skozi Ivanjski vrh do Negovske ceste.
Leta 1997 je bila na pobudo ribičev iz občine Sveti Jurij ob Ščavnici ustanovljena TE Videm, ki združuje ribiče iz prej omenjene občine.Ob ustanovitvi je TE Videm štela 8 članov, sedaj pa je v enoti včlanjeno skupno 78 članov.
 
poplavapoplava_1poplava_2
 
Leta 2005 zabeležimo poplave v Lisjakovi strugi in Hrastje Moti.
 
neurje
poplava_3poplava_jamna
 
 
 
 
 
 
 
                                                     
 
Leto 2009 zopet poplava v Lisjakovi strugi,Hrastje Moti in na Jamni. Neurje v Lisjakovi strugi pa poškoduje večino objektov.
 
Pripravi : Vlado Drvarič 2011
 
TE Apače
TE Radenci
TE Gornja Radgona
TE Tišina
TE Videm