Začetek

SULEC

Ogroženost belega kralja

V zadnjem času se je v reki Muri povečalo zanimanje za ribolov na sulca. Zato bi rad malo opisal to ribo, njegovo ogroženost in vzroke za vedno manjšo populacijo sulca v slovenskih rekah.Sulec_3  

Sulec je največja vrsta postrvi, ki živijo tudi v Sloveniji. Trup te ribe je vretenast, riba pa ima izrazito veliko glavo z velikimi usti in številnimi zobmi, kar izkazuje plenilsko naravo sulca. Po hrbtu je sivo zelene do sivo rjave barve, boki pa so svetlejši in imajo bakren pridih ter temnejše pege, razporejene predvsem nad pobočnico. Plavuti so svetlejših odtenkov, trebuh ribe pa je svetlejše sive ali skoraj povsem bele barve.

naj_sulec_26kg_izOdrasel sulec lahko zraste do 135 cm in lahko tehta do 35 kg. Ujeli so celo rekorden primerek, ki je tehtal okoli 50 kg. Te ribe spolno dozorijo v četrtem ali petem letu starosti, pri velikosti med 65 in 70 cm, drstijo pa se od oktobra do sredine februarja, ko temperatura vode doseže med 6 in 9 °C. V času drsti se zatečejo v manjše pritoke, kjer se drstijo v parih. Ikre odlagajo v posebne jamice, ki jih v prodnatem dnu z repom skopljejo samice.Sulec_Mura Ikre se razvijejo po 30 do 35 dneh. Osnovna hrana odraslih sulcev so ribe, mlajše ribe pa se prehranjujejo z raznimi vodnimi nevretenčarji in z ribjim zarodom.Sulec je riba srednje hitrih vodotokov in v Sloveniji poseljuje spodnji del postrvjega pasu in celotni pas lipana. Mlade ribe sprva živijo v manjših pritokih, kasneje pa se preselijo v večje vodotoke.Danes sulca najbolj ogroža onesnaženje voda, pa tudi regulacija toka rek. Ponekod ga ogroža tudi pretiran izlov, saj velja sulec za eno najbolj zanimivih rib za športni ribolov. V zadnjih desetletjih poteka intenzivna vzreja mladic sulca v ribogojnicah, v Sloveniji pa je sulec tudi ena izmed najbolj zavarovanih ribjih vrst. Sulec_KapunMed varovalne ukrepe sodi lovopust, ki traja od začetka marca do konca septembra, najmanjša lovna mera ter omejitev števila ulovljenih rib. Zakonsko so opredeljeni tudi načini ribolova na sulca. Poleg teh ukrepov se izvaja tudi zavarovanje delov rek, kjer živi sulec in zavarovanje njegovih drstišč. Zadnje čase se je povečalo tudi vlaganje mladic v zanje primerno okolje. 
mura08-33
Razširjenost Sloveniji v preteklosti  in danes. Slovenske populacije sulca so v verjetno še vedno med najkvalitetnejšimi v Evropi čeprav se je areal sulca v Sloveniji zmanjšal za več kot 80%. Glavni vzroki za upadanje populacije na  celotnem naselitvenem območju prevladujejo regulacije vodotokov  in zajezitve rek v manjši meri ga ogroža onesnaževanje.
V Muri je bil v preteklem stoletju dominantna vrsta. Po 2. svetovni vojni je popolnoma izginil zaradi onesnaženja. Ponovno se je pojavil po l. 1996 v Ceršaku. Sedaj je širi dolvodno proti Hrvaški.
zlatolicje_4501V Dravi je bil do  izgradnje prve HE Fala l. 1928, dominantna ribja vrsta. Po izgradnji 10 HE živi samo še v stari strugi Drave od Maribora do Ptuja, redek je na  predelu pod HE Markovci in pod Forminom.Da bi si naredili sliko kakšne pregrade so nastale na Dravi in Savi z izgradnjo HE. Izgradnja in višina pregrad na Dravi : HE FALA  leto 1928  34m, HE DRAVOGRAD leto 1942  23 m, HE MARIBORSKI OTOK leto 1943  33m, HE VUZENICA leto 1952  34m, HE VUHRED leto 1956 33m, HE OŽBALT leto 1960 33m, HE ZLATOLIČJE leto 1968 54m, HE MARKOVCI leto 1968 19m, HE MELJE leto 1977 17m, HE FORMIN leto 1977 49m.
SAVA s pritoki : Prvotni areal je segal od Most pri Jesenicah in od HE_MosteBohinjskega jezera dolvodno vse do Zagreba. V Savi  in pritokih je bil v 19. in 20. stoletju dominantna ribja  vrsta. Zaradi izgradnje 7 HE in 1 NE brez prehodov je savska populacija razkosana brez možnosti medsebojne povezave. Neprehodne pregrade v Savinji, v Krki in na Kolpi predstavljajo nepremagljive ovire pri migraciji na drstišča. 
Izgradnja in višina pregrad na Savi : HE MOSTE leto 1952 59,6m, HE MEDVODE leto 1953 30m, HE MAVČIČE leto 1986 38m, HE VRHOVO leto 1993 24m ima umetno drstišče, HE BOŠTANJ, NE KRŠKO. Ribja_steza_HE_Blanca_9HE BLANCA in  HE KRŠKO imata edini ribjo stezo. Predvideni pa sta še dve HE Brežice in HE Mokrice.
Zakonsko varstvo sulca v Sloveniji.
S krčenje  areala zaradi človekovih posegov v vodotoke so populacije sulca povsod, tudi v Sloveniji na robu  preživetja. Kot zelo ogrožena vrsta, ki potrebuje habitatno varstvo,  je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS št. 46/04, št. 109/04, št. 84/05). Po  Pravilnik-u o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (U.l. RS št. 82/02) je uvrščen v kategorijo prizadeta vrsta (E). Po Pravilniku o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Ur.l. RS 99/07) je zavarovan z mero, lovopustom in omejenim ulovom,  kar pa ne zadostuje za ohranitev vrste, saj se njegove populacije nezadržno manjšajo.
Varstveni ukrepi. Ribja_steza_HE_Blanca_8
Življenjski prostor sulca je tako  v slovenskem  kot v evropskem prostoru zelo  skrčen in populacije tako prizadete, da je vsak dovolj velik zavarovan del vodotoka  izjemno pomemben. Brez ustreznih varstvenih ukrepov bi ta riba v Sloveniji že davno  izginila. 
Poleg zakonodaje so za uspešno varstvo potrebni ukrepi : Ribja_steza_TH_8Revitalizacija in renaturacija habitata, izgradnja ribjih prehodov za ohranjanje genskega kontinuuma – ribje steze, umetna vzreja in vlaganja za repopulacijo. V zelo omejen obsegu poteka umetna vzreja sulca pri nekaterih ribiških družinah (RD Novo mesto, RD Jesenice, RD Radovljica itd.) in na Zavodu za ribištvo Sovenije.

Zadnjič posodobljeno (Ponedeljek, 16 Januar 2017 17:42)

 

Obvestilo

Obnovitev članarine

Do konca januarja bo v srede od 17. – 19. ure v  Lisjakovi strugi  možna obnovitev  članarine.

Zaželeno pa je da predhodno pokličejo 040 514 100 ali pa javite na E - mail : Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

Zadnjič posodobljeno (Torek, 20 December 2016 11:23)

 

Ribiški domovi

INFORMACIJE   ZA    RIBIŠKE   DOMOVE    RIBIŠKE   DRUŽINE    RADGONA
Temeljna enota Apače
Ribiški dom Zgornje Konjišče
Telefon : 041 770 127  ( +386 41  770 127 )
 
Temeljna enota Gornja Radgonathumb_Peene_ribe
Ribiški dom Podgrad
Telefon : 040 576 469
 
Temeljna enota Gornja Radgona
Ribiški dom Lisjakova struga
Telefon : 040 514  100
 
Temeljna enota Radenci
Ribiški dom Hrastje Mota
Telefon : 02 566 1864  -  040 759 636
 
Temeljna enota Tišina
Ribiški dom Gradišče
Telefon : 041 952 695  -  031 750 180 
 
Temeljna enota Videm
Ribiški dom Žihlava – Otok  ljubezni
Telefon : 040 472 907

Zadnjič posodobljeno (Sobota, 06 Junij 2015 06:24)

 

Zadnje objavljeno

Priljubljeno

TE Apače
TE Radenci
TE Gornja Radgona
TE Tišina
TE Videm
Vreme Gor. Radgona